PSIHOLOŠKA ODPORNOST NA DELOVNEM MESTU

Moč podjetja se prične pri mentalni kondiciji zaposlenih.

Kako dobro znajo obvladovati svoje reakcije in čustva, da z njimi ne poslabšajo izpeljavo projektov in odnosov. Koliko zmorejo ostati zbrani in motivirani tudi takrat, ko so v sebi napeti. Koliko se zavedajo prvih znakov stresa, da znajo preprečiti preobremenjenost in izgorelost.

VSE TO SO NEVIDNI DEJAVNIKI, KI IZ OZADJA OBLIKUJEJO ORGANIZACIJSKO KLIMO, VPLIVAJO NA KAKOVOST SODELOVANJA, PRODUKTIVNOST IN NA KONCU ODLOČAJO O USPEŠNOSTI PODJETJA.

Nekateri posamezniki uspevajo ohranjati mirnost, pozitivne reakcije, jasnost misli in motivacijo tudi v zahtevnih okoliščinah.

V čem je njihova skrivnost? V psihološki odpornosti.

Kaj pravzaprav pomeni biti psihološko odporen

Psihološka odpornost je sposobnost posameznika, da ohranja čustveno in mentalno stabilnost, učinkovitost ter zdravje tudi v pogojih visokih zahtev, stresa ali sprememb.

Vključuje upravljanje s čustvi, prilagodljivost, regulacijo nekonstruktivnih vedenj in sposobnost ohranjanja fokusa, kar neposredno vpliva na delovno učinkovitost in odnose v kolektivu.

Je kot korenina drevesa, ki ne more preprečiti viharja, a ti omogoči, da ostaneš trdno zasidran. Se upogneš, vendar ne zlomiš in si po neurju še močnejši.

Psihološka odpornost ni prirojena lastnost. Lahko jo razvijemo in krepimo s pravimi vajami, tehnikami in podporo.

S kakšnimi izzivi se soočajo zaposleni danes

Trendi današnjega časa kažejo na vse pogostejše izzive zaposlenih:

• stalno preobremenjenost in občutek, da dela nikoli ne zmanjka,
• vtis, da »nikoli ni dovolj časa«, kar vodi v naglico in notranji pritisk,
• napete medosebne odnose,
• negotovost zaradi sprememb, novih tehnologij in vse večjih zahtev,
• občutke tesnobe, kroničnega stresa ali celo izgorelosti.

Slabo mentalno počutje posameznika pogosto vpliva na celotno ekipo. Stres in napetost se kot domino efekt preneseta na druge, saj naši možgani zaznajo napetost okolice in preidejo v obrambno držo.

Posamezniki, ki težje uravnavajo stres, imajo pogosteje negativne reakcije in neprimerna čustva do sodelavcev. To slabi klimo in občutek psihološke varnosti.

POSLEDICE SO UPAD MOTIVACIJE IN ZBRANOSTI, SLABŠE SODELOVANJE, VEČ BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI TER VEČJE NEZADOVOLJSTVO IN ODHODI ZAPOSLENIH.

Psihološka odpornost kot ključ do uspeha podjetja

Psihološko počutje zaposlenih ni le osebno vprašanje, je temelj uspešne organizacije.

Ko se sodelavci počutijo podprte, manj obremenjene in bolje pripravljene na izzive, postanejo bolj motivirani, zavzeti in produktivni.

KAKO PSIHOLOŠKO ODPORNI ZAPOSLENI KREPIJO ORGANIZACIJO:

• Lažje obvladujejo stres – prepoznajo zgodnje znake in imajo učinkovita orodja za uravnavanje
• Ohranjajo osredotočenost in produktivnost – znajo umiriti preobremenjen um in odložiti skrbi
• Reagirajo mirneje in bolj konstruktivno – zaradi razvite samokontrole in obvladovanja impulzov
• So čustveno stabilni in prilagodljivi – obvladajo tehnike samopomirjanja ter izkazujejo višjo čustveno inteligenco
• Izkazujejo več samozavesti in zaupanja vase – pripravljeni so na izzive in spremembe, neuspeh pa vidijo kot priložnost za učenje
• Učinkoviteje sodelujejo v timu – znajo uravnavati svoja čustva in vedenje ter graditi boljše odnose
• Ohranjajo motivacijo tudi v zahtevnih obdobjih – znajo poiskati notranje vire moči
• So manj izpostavljeni izgorelosti – hitreje prepoznajo meje in znajo poskrbeti zase

Psihološka odpornost v praksi: kako jo razvijamo na delovnem mestu

Organizacije imajo na voljo različne poti za krepitev psihološke odpornosti zaposlenih. Najbolj poznane so delavnice in individualno svetovanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi spletni treningi, ki omogočajo fleksibilno učenje v lastnem ritmu.

Učinkovite metode vključujejo:

1. Obvladovanje stresa in živčnega sistema – dihalne vaje, vizualizacije, preproste fizične in sprostitvene tehnike dokazano zmanjšujejo napetost
2. Regulacija uma in čustev – čuječnost, preusmeritev pozornosti ter vaje za čustveno nego vračajo notranji mir
3. Samozavedanje in samoopazovanje – pomaga pravočasno zaznati znake in sprožilce stresa, kar omogoča več samokontrole ter zavestnejše in premišljene reakcije
4. Redni mikro odmori – že nekaj minut zavestnega počitka in gibanja zmanjša stres in poveča učinkovitost
5. Podporna kultura v organizaciji – ko podjetje aktivno spodbuja skrb za mentalno zdravje in uvaja strategije za razvoj psihološke odpornosti, to krepi občutek varnosti, pripadnosti in motivacije med zaposlenimi
6. Vodje kot zgled – miren, čustveno uravnan vodja postavi ton za celotno ekipo.

Dolgoročna krepitev namesto kratkoročnega navdiha

Čeprav enkratna delavnica lahko sproži zavedanje, je za pravo rast potrebna ponavljajoča se praksa in stalna podpora.

Spletni treningi, dopolnjeni z vodenimi skupinskimi coachingi, omogočajo nadgraditev in poglobitev svojih veščin. Zaposleni prejmejo dodatno podporo in konkretne usmeritve.

Takšen pristop se je v praksi izkazal za bistveno učinkovitejšega kot enkratne delavnice, saj resnično vodi do razvoja veščin, prenosa znanja v prakso in trajne spremembe vedenja.