Ko smo čustveno prizadeti, se je najlažje prepustiti temu občutku. Vleče nas dol, počutimo se žrtve, nemočne in preplavljeni z vseh strani.
Vendar, ostati v teh občutkih za nas NI ZDRAVO.
Zdrava pot bi bila, da si že v začetku NE DOVOLIMO, da nas intenzivna čustva popolnoma prevzamejo. Kajti, sedanji občutki so se morda združili s preteklimi bolečimi spomini. V nas se je odprl jez in mi vanj tonemo.
Del sebe poskušamo zato vedno ohraniti v V POZICIJI OPAZOVANJA. Z eno nogo ostajamo zunaj doživljanja in zasidrani v sedanjosti.
Poglejmo okoli sebe, začutimo tla, svoje telo in svoje dihanje v tem trenutku. Prestavimo se iz glave in misli, ki že drvijo sto na uro in nas vodijo v pretekle podobne dogodke ali v predvidevanja kaj vse negativnega bo še sledilo, nazaj v TA TRENUTEK. Telo in dih sta sidro nazaj v tukaj in sedaj. Da ozavestimo dogajanje v sebi si lahko rečemo, zavedam se, da se v tem trenutku počutim zelo slabo in čutim kako zelo me vleče v ta vorteks. Čutim kako vse v meni brzi v to smer, a ne želim se mu predati.
Dihajmo globoko in počasi in občutimo vse dele telesa. Distancirajmo se od poplave misli. Izdihajmo napetost, izpraznimo energetski naboj čustva. Čustva imajo močno energetsko komponento. Iz tega razloga jih ne smemo blokirati ali potlačiti, saj ne bodo izginila. Kvečjemu je to za nas škodljivo, saj se bodo pričela izražati preko napetosti v telesu in nepretočnosti. To pa lahko vpliva na delovanje organov, hormonskega sistema, zato pride do psihosomatskih obolenj in kroničnih bolezni.
Pod vsakim čustvom so misli in prepričanja, ki povzročajo, da se vedno znova vznemirimo glede iste stvari. Naš čustveni odziv se bo ponavljal, dokler ne bomo ozavestili misli oz. prepričanja, ki jih podpirajo.
S SPREMEMBO pogleda na situacijo oz. sprožilec, pa se bo pričelo spreminjati tudi naše čustvo.
K pomirjanju čustvenega vznemirjenja pa bo zelo pripomogel tudi sočuten in prijazen odnos do sebe. Prepoznajmo svoja čustva in dovolimo si občutiti čisti vsa. Vedno namreč doživljamo preplet različnih sorodnih ali nasprotnih čustev. V teh čustvih si ne smemo dovoliti »utapljanja«, z glavo moramo vedno ostajati nad gladino.
In nazadnje, vse kar se nam zgodi in nas vznemiri, v sebi skriva možnost za našo osebnostno rast.
Vprašajmo se: ČESA ME TA SITUACIJA UČI? KAKŠNO VEŠČINO MI POMAGA RAZVIJATI?
Do preizkušenj moramo ohraniti pozitivni odnos, tako se bomo lahko nadnje povzdignili in se iz njih učili. Osebnostno bi stagnirali, če ne bi bilo izzivov, preizkušenj in s tem možnosti za naš razvoj.
Povzemam bistvene korake, s katerimi boste lahko presegli čustveno zahtevne situacije:
- Ne dovolimo si, da nas potegne v čustveno brezno
- Ostajamo zasidrani v sedanjosti
- Del nas je nedotaknjen, v opazovanju
- Spreminjamo svoje misli in prepričanja
- Prakticiramo sočutno nego do sebe
- Reflektiramo o svojem učenju in rasti