
Dragi bralci in popotniki osebnostne rasti!
Poletje je čas, ko iztirimo iz vsakdana in si privoščimo več brezskrbnih trenutkov z vsaj nekaj dopustovanja. Kjerkoli ste, upam, da si utrgate čas tudi zase, da izklopite brneči um in se prepustite brezskrbnosti sedanjega trenutka.
Zame je poletje vedno čas notranje revizije. Ne vem ali je to zaradi šolskega leta ali ker s tem sovpada tudi moje poslovno leto. Poleti se vedno odločam o prihodnjih ciljih, kaj je tisto kar me navdihuje s strastjo in vizijo…kaj potrebujem in si želim zase osebno…ter kak odnos želim gojiti do drugih, bližnjih in na splošno vseh s katerimi prihajam v stik.
Če tega ne bi počela, bi se mi zdelo, da nimam usmeritve, da samo tavam brez smisla in izpolnitve. Kajti naš um je neukročen in tava po svoje. Če ga ne vprežemo, nas bo z menjajočimi se idejami in potrebami vlekel na različne konce in zunanji dražljaji, mnenja drugih, ga bodo hitro zapeljali. In ko ne živimo zavestno, se bodo naši dnevi, meseci in leta odvijali v smer, ki si je morebiti ne želimo.
Našo smer v življenju določajo torej naši nezavedni vzgibi, potrebe. Po drugi strani pa nimamo razvitih veščin, s katerimi bi sebe spoznali in pa nadgradili.
Danes je do mene prišla misel, da osebnostni razvoj določata dva aspekta oziroma dve temeljni smeri.
1.Prvi aspekt se nanaša na vzpostavljanje kontakta s seboj, raziskovanje in čutenje svojega notranjega sveta. Svet, ki ga sestavljajo različni deli, iz različnih časovnih obdobij našega odraščanja in pa deli drugih, ki smo jih ponotranjili.
Ti deli bodo v nas živi in bodo določali naše odločitve in vedenje dokler jih ne ozavestimo in s tem integriramo v naš sedanji self oziroma jaz. Naši otroški deli potrebujejo našo pozornost, ljubezen, sočutje in pa čustveno nego. Če želimo postati gospodarji sebe in svojega doživljanja, potem moramo spoznavati kakšni glasovi oz. deli so v nas, kakšno zgodbo govorijo. Na drugi strani pa imamo v sebi tudi dele osebnosti naših staršev, dedkov in babic, sester, stricev…ki so v nas »naseljeni« in ki delujejo skozi nas. To je takrat, ko prepoznamo, da podobno razmišljamo, se vedemo ali odzivamo kot recimo naša mama. Velikokrat pa žal ne zaznamo kateri glas deluje skozi nas. In tako se transgeneracijski vzorec prenaša naprej.
Dokler ne pričnemo s samoraziskovanjem in samorefleksijo, ne bomo opazili teh različnih glasov, delov v sebi. Pustili bomo, da nas bodo vodili, se za nas odločali in v našem imenu reagirali.
Pa si želimo tega? Verjetno ne, saj je to lahko v velikem razkoraku s tem kaj si želimo zase kot odrasla oseba, kako se želimo počutiti, odzivati, kaj si želimo doseči in kakšni odnosi bi bili za nas izpopolnjujoči.
Osebnostna rast in samospoznavanje pomenita, da se bomo počasi naučili veščin decentriranega in objektivnega samoopazovanja, samorefleksije, zmožni bomo poskrbeti za različna čustvena stanja naših delov, lahko bomo dostopili do svojih nekoč sprejetih prepričanj in zaključkov ter jih realno pogledali in spremenili. Psihološko se bomo spoznali, izgradili in odrasli.
Včasih to notranje raziskovanje lahko opravimo sami. V pomoč so nam lahko iskreni in odprti pogovori s prijatelji, branje knjig, ki nas opolnomočijo, informirajo in preko katerih se lahko začutimo in vzpostavimo ljubeč stik s seboj. Lahko pa se tudi odločimo za psihoterapijo, različne delavnice in programe za osebnostno rast.
2.Drugi aspekt osebnostne rasti pa je usmeritev, jaz temu rečem navzgor, v stik s svojo zavestjo, univerzalno modrostjo, ljubeznijo in z neskončnimi možnostmi.
Naša zavest je del oceanske kozmične zavesti. V sebi že imamo vso modrost in ljubezen, samo krepiti moramo to povezavo, se povezati s svojih duhom oziroma zavestjo, ki je onkraj naše osebnosti, čustev in njenih izzivov. Tam je polje radosti, spokojnosti, ljubezni, poguma. Tam je sedež naše notranje modrosti, svetlobe, ki nas lahko usmerja na pravo pot in v prave odločitve.
Do te zavesti lahko dostopimo šele ko utišamo svoj um in čustva, takrat lahko začutimo to radost, da smo živi, da smo del celote in vseprisotne ljubezni.
Še več, začutimo, da smo kreatorji, da lahko v vsakem trenutku sestopimo iz trpljenja uma in osebnosti v svet lahkotnosti s širino možnosti. Vse to je že v nas, samo preklopiti moramo na to stanje zavesti.
Orodja za drugi nivo so meditacija, vaje čuječnosti, vizualizacije, energetske in dihalne tehnike, obračanje na višjo inteligenco in duha. Potrebujemo pa seveda verjetje, da smo več kot le telo. Da smo tudi svetloba, ljubezen, modrost ter da imamo vse možnosti, da izberemo drugačno stanje duha in s tem spremenimo svoje življenje.
V prvi fazi moramo svojo osebnost in dele spoznati, da jih bomo nato lahko pozdravili in presegli. V drugi fazi pa postanemo kreatorji svoje želene prihodnosti tako z vidika počutja kot delovanja.
Oboje je proces, ki se prepleta in dopolnjuje :=)