
Če bi vam rekla, da vas preteklost določa, se nekateri s tem ne bi strinjali. Nekateri ne bi razumeli kako, nekaterim se ta vprašanja zdijo nesmiselna in živijo kot je. Dokler ne pride do kakšnega večjega izziva v življenju…takrat se je večina pripravljena zazreti vase, se pričeti spoznavati.
To življenje lahko preživite brez teh spraševanj, a potem ste si odvzeli veliko možnosti.
Dejstvo je, da kako ste se kot otrok prilagodili na pričakovanja, zahteve vaših staršev in pogojev doma, določa to v kakšno osebo ste se oblikovali.
Obstaja pa način kako lahko to presežete.
Preprosto rečeno, v sebi imate tako dva dela: prilagojeni in pa še neodkriti. V slednjem so vaša pristna čustva, tako tista boleča, ki so nastala ob tem ko niste bili sprejeti brezpogojno, kot tudi vaši potenciali, ki jih niso videli in potrdili.
V prilagojenem delu ležijo prepričanja o tem kako morate biti, da ste sprejemljivi, dovolj dobri, da vas ljudje sprejmejo ali da niste zavrnjeni, skritizirani, zapuščeni, neljubljeni. Ta prepričanja poganjajo vaša vedenja, so nezavedna, o njih ne razmišljate, samo delujete na določen način.
S tem ste določeni, je kot da nimate izbire, da bi se lahko počutili ali ravnali drugače. To se vam zdi naravno, smatrate da je to vaša identiteta, del vašega karakterja.
A to ne spremeni dejstva, da danes delujete skozi prizmo preteklih izkušenj oz. prilagoditve.
Temu bi v stroki rekli tudi kreativne prilagoditve, je najboljši možen način, ki ste ga kot majhni našli, da ohranite navezanost na vaše starše, da ustrezate ali da niste okarani, kaznovani.
Ta izraz mi je všeč, saj je naša psiha res izjemna in vedno najde najboljši način, da mi preživimo s čim manj škode in da ob tem ohranimo odnos s skrbniki, saj smo od njih biološko in psihološko odvisni. Na svojo prilagoditev je torej treba gledati z ljubeznijo in razumevanjem.
Kakšna je torej vaša kreativna prilagoditev? Kdo ste posledično postali?
V sebi pa imate tudi še neodkriti del, ki vas čaka, da ga odstrete in začutite. Tam je vaša avtentičnost, to kar res čutite, tam je vaš potencial, kreativnost, pogum, samozavest. Saj veste, da je otroček, ko se rodi, najbolj ljubeče, pogumno, energično, hoteče, odločno bitje. Ve kaj rabi in to neustrašno izrazi ter gre za tem.
Dokler ga okolje ne prične oblikovati in pogojevati… s tem gre stran od svoje pristne narave, čustev in moči.
Zato, vaši potenciali, resnična čustva so tam, le do njih morate priti. Morate pa si to želeti, se začeti povezovati s seboj, se spraševati.
V tem neodkritem in skritem delu vas je vaša prava narava, seme iz katerega lahko vzklije edinstven cvet, ker to ste, unikatno bitje s svojim poslanstvom in močjo.
Usmerjenost v prihodnost odpira možnosti, da pridete do tega semena, ga zalivate, zanj skrbite in se tako odpirate življenju in možnostim.
Ni treba, da ste osamljeni. Ni treba, da ne zaupate vase in v svoje zmožnosti. Ni treba, da vztrajate v situacijah v katerih trpite. Ni treba, da se samo prepuščate temu kar pride. Lahko si želite, lahko aspirirate, lahko imate svoje sanje in želje.
Vaš otroček, ki se je prilagodil, je zaprt v škatli prepričanj, omejitev, avtomatskih načinov delovanja in čutenja. Ko se boste odločili to škatlo odpreti in ga vzeli ven, ga bo oblila dnevna svetloba, ki naznanja možnosti.
Možnosti v prihodnosti, do katerih boste prišli, ko se boste pričeli spraševati, povezovati s svojim neodkritim delom, ki čaka, da bo končno lahko zaživel kot čuti in si želi.